| Kurji vrh, bivak pod Špikom in za Akom | | |
| |
|
|
|
JusAvgustin
30.5.2016 | Mislim, da eno predavanje ne bo drastično spremenilo intenzitete hojenja po PP. Če pa že pa naj se hodi v skladu z idejo PP in ne posega vanjo na takšen ali drugačen način. | |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
29.9.2016 |
.... Kurji vrh na robu Martuljkove skupine - Pot je lepa in samotna, obiska na vrhu pa bolj malo. Čeprav so razgledi zelo lepi na vse strani.
http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2016/09/divjina-na-robu-martuljkove-skupine.html | |
|
 1 2 3 4 | |
|
| |
|
|
lijaneja
29.9.2016 | Ta mladenka je Nataša in so ji hribi drugi dom.
| |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
30.9.2016 |
... Lijaneja iz kratkega pogovora je bilo razvidno, da se Nataša spozna na potke in stezice. Še svetovala nama je kaj naj še obiščeva v tem koncu, prijazna punca in hitrih nog. | |
|
| |
|
| |
|
|
natasa si
30.9.2016 | No, je pa res lepo prebrati, da so mi gore drugi dom. Srečati nasmejane in prijazne ljudi, ter z njimi malo poklepetati, še posebno na kaki samotni stezici, je pa vedno dobrodošlo, tuki na Kurjem vrhu ali pa Monte di Koko, da se lepše sliši. Bi pa izkoristila priliko in povedala, da sem nazaj grede tik pod vrhom našla lečo sončnih očal.. če jo kdo slučajno pogreša. Srečno | |
|
| |
|
| |
|
|
lynx
30.9.2016 | Še bolj impresivno se sliši kot Kiki Peak. | |
|
| |
|
| |
|
|
jbs
16.8.2018 | Če želiš v bližnji okolici Kranjske Gore v avgustu imeti na izletu mir, potem je Kurji vrh prava izbira. Čeprav smo bili že večkrat gor, gremo z otroki vselej radi nanj. Tudi danes. Ok. 10h štartamo kar v Kranjski Gori, saj se ne nameravamo vrniti po isti poti, pač pa preko Martuljka z avtobusom. Mimo Jasne po naselju navzgor do konca asfalta, nato naprej po makadamu, na križišču desno in še nekaj sto metrov do izhodiščne hudourniške grape/struge z možicem. Nato se začne idila, ki traja vse do Ingota. Gozdna potka postaja vse bolj strma in se v okljukih dvigne na travnat greben po katerem se kar nekaj časa strmo in nekoliko izpostavljeno dviga. Vsake toliko časa se za nami prikaže lep razgled na Prisank. Ko se pot položi in postane gozd bolj temačen, podrastja pa manj, se potka izgubi, na pomoč pa pridejo možici, ki nas usmerijo v dolgo prečenje pobočja na levo (tega ne smemo spregledati). Pot kmalu postane zopet izrazita, nas vodi mimo značilnega med tremi drevesi zagozdenega kamna, množiti pa se začnejo mravljišča (z otroki si hojo krajšamo z interpretacijami, zakaj ravno ime Kurji vrh (ker te na vrhu zebe in dobiš kurjo polt, ker so na njem kurili ipd.), ter ugotavljamo, da bi se pravzaprav moral imenovati mravljiščni vrh, saj toliko mravljišč kot je tu, res zlepa ne srečaš.). Ko prečimo pod skalnim skokom in preko manjše grape, se začnemo zopet bolj izrazito dvigati. Pot nato preči značilno z bujnim podrastjem poraslo »jaso«, nato pa se zopet izgubi, saj jo prekrijejo podrta drevesa. Prečenje v levo se ravno na tem mestu obrne (zato ga ne smemo spregledati) in mu sledi prečenje v desno, ki je nevarno za zdrs, saj pot kar precej visi. Nato se pot zopet obrne navzgor, v okljuke, in preide na greben, nato pa hitro ponovno v prečenje pobočja proti desni. Tu pridemo do najlepšega dela na celotni poti, ko se med borovci pred nami odpre pogled na jezero Jasna in Vitranc, s katerim smo v približno enaki višini. Od vrha nas loči še približno dvesto višincev ter tristo metrov razdalje. To pomeni hudo strmino. Dejansko sledi najtežji del poti, ko se moramo strmo in na nekaj mestih nekoliko izpostavljeno vzpeti proti vrhu (zares nevarno večinoma sicer ni, saj ob padcu končaš le popraskan in potolčen med borovci). Preden pridemo do vrha, nas razveseli še ena značilna izravnava, nekakšen travnat pomol, s katerega imamo krasen pogled na Mojstrovko in Bavški Grintavec v ozadju. Nato sledi še zadnji strm vzpon med borovci (eno dvometrsko prečenje je tukaj bolj izrazito izpostavljeno in se ob padcu lahko slabo konča; če bi bila to označena pot, bi to mesto verjetno imelo kakšno zajlo.) mimo križišča, kjer se na desno odcepi pot proti Rušici. Na koncu, po dveh in pol urah s Kranjske Gore, celo v rahlem spustu dosežemo jaso na vrhu (no, ne čisto pravi vrh, je pa tam skrinjica). Ta je ravno prav gola, da se nam odpre razgled v temna pobočja Martuljških gora na eni strani in osončena pobočja Karavank na drugi, ter ravno prav zavarovana z ruševjem in macesni, da ostaja skrita. Na vrhu ne dobimo kurje polti, zato se kar precej zadržimo. Nato pa se spustimo na severno stran, kjer sledi dokaj zoprn in strm gruščnat spust (zaradi nalivov nekaj dni nazaj je bil danes teren sicer ravno prav vlažen, da ni pretirano drselo) dokler dvesto višincev nižje ne preidemo v prečenje, ki po strmih in za zdrs nevarnih travah zaobide celotno pobočja Kurjega vrha in se končna pri skali PP (grape, ki so tu, so od letošnjih nalivov neverjetno zasute, tako da je material naneslo več sto metrov navzdol, celo vse do gozda spodaj, kjer je značilen izvir, porasel z mahom). Od tu navzdol problemov več ni, rutinsko se spuščamo, dokler ne pridemo do značilnega kolosalnega mravljišča, ki kot spomenik na tem mestu vztraja že leta. Tu se odločimo za sestop naravnost (desno bi prišli mimo lovske koče do poti, ki vodi v krnico Pod srcem). Pot počasi postane kolovoz, ki proti koncu vse bolj spominja na grapo. Po njem pridemo do ceste, ki pripelje iz Gozda Martuljka. Po cesti gremo na desno in se na križišču odločimo, da skočimo še do Ingota. Šele tu srečamo prve pohodnike v celem dnevu. Pri Ingotu se ozremo na desno navzgor, da vidimo, kje smo bili, se malo posladkamo, nato pa mimo prvega slapu do postaje Zg. Rute in na bus ob 16.22 nazaj v Kranjsko Goro. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 | |
|
| |
|
|
Majdag
30.8.2018 | Bivak Pod srcem, Mahovje, Bivak Za Akom...Do bivaka Pod srcem je luštna pot, dobro označena. Do bivaka Za Akom, je v vršnjem delu pot mokra in drseča. Tudi pri varovalih so skale mokre in gladke. Pot čez Mahovje na drugo stran je divja, neoznačena. Martuljške gore v obeh krnicah pa čudovite..
http://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2018/08/kjer-tisina-sepeta-krnici-pod-srcem-in.html | |
|
 1 2 3 4 | |
|
| |
|
|
panda
1.9.2018 | Čestitke Majda.....sem te delno podoživel za letošnje prvomajske praznike. | |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
1.9.2018 |
Hvala, kamorkoli te nese korak, je lepo v teh koncih. | |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
29.9.2018 | ..Kurji vrh... Prijetno in samotno je to potepanje. Stezice in potke so včasih težje sledljive. Včasih so ozke, včasih lepe, vedno pa zelo strme. Na vrhu pa čisto blizu Martuljških lepotcev, lepo.
http://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2018/09/na-kurji-vrh-lepe-peteline-gledat.html | |
|
 1 2 3 4 | |
|
| |
|
|
panda
30.9.2018 | Bravo Majda | |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
30.9.2018 | Panda hvala. | |
|
| |
|
| |
|
|
miro krivec
13.10.2018 | Majda danes sem bil na Kurjem vrhu.Tam kjer si ti obrnila ,sploh ni tako hudo zaraščeno,je pa treba vdeti pravi začetek v ruševje.V pomoč sem danes v zgornjem delu melišča postavil nekaj večjih možicev. | |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
13.10.2018 | Hvala Miro.. | |
|
| |
|
| |
|
|
Majdag
2.12.2019 | 30.11....Bivak pod Špikom.. Le malo naprej od studenčka se začne pomrznjen sneg. Z višino ga je vedno več. Na odprtih mestih od 40- 60 cm, približno. Gore so bile čudovite s sončkom obsijane. Skozi gozd do bivaka je sneg še bolj trd. Ta male dereze ne primejo dosti. Krasna je krnica Pod Srcem, tudi v snegu.
https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2019/12/krnica-pod-srcem-v-belino-odeta.html | |
|
 1 2 3 4 | |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
